nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
In tako lahko zdaj po začeti poti preidemo še k tretjemu primeru, človeku, ki ga je opredeljevala tako rekoč sama duhovna dimenzija, biblijskemu Jezusu - čeravno bo kdo (lep pozdrav, profesor,...) po prebranem spet porekel, da je bilo o tem vse že zdavnaj povedano in ničkolikokrat ponovljeno; moj argument pa je, da je tudi na strani tistih, ki jim tu oponiram, nenehno ponavljanje istega izročila ena najučinkovitejših oblik prepričevanja oziroma propagande... No, kar zadeva Jezusa kot bistvo in ne toliko kot sredstvo, je vse zgoraj navedeno v zvezi s prvima dvema mojstroma tu kajpada še neizmerno bolj zaostreno: skorajda niti pri najboljši volji nikomur zemeljskemu ni mogoče docela slediti njegovemu nauku, in skoraj kadarkoli izrekamo njegovo ime, ga pri tem z večjo ali manjšo silo vsakokrat posebej skrunimo. A to ni še nič tako hudega, saj gre pač za preprosto eksistenčno nemoč običajnega človeka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani