nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Tako smo namesto Haydnove kantate za sopran in orkester Berenice fai in Mozartovega moteta za sopran in orkester Exultate, jubilante poslušali Koncertantno simfonijo v D-duru za violino, violo in orkester Philippa. To je zagotovo skladba iz orkestrovega železnega repertoarja; interpretacija, še zlasti v solističnem delu - solista sta bila violinistka Meinsted in violist Elly, oba sta člana orkestra -, pa je bila šibka, neobdelana, brez umetniškega naboja. Jasna v dikciji in načinu stilnega podajanja je bila Simfonija v d-molu št. 3, op. 37 italijanskega mojstra Luigija Boccherinija, ki smo jo slišali kot uvodno točko; a tudi ta je imela premalo izdelan značaj, preveč se je glasba vrtela v krogu, ki ga tako rada zariše sla po slogovni interpretaciji - po izvedbi, ki naj bi izkoristila duh minulega časa, in sicer s posnetki starih instrumentov, na katere so igrali nekateri godalci, pa tudi z dikcijo, ki v danem primeru ni bila pretirano stilna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani