nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Vse to je legitimno početje, ki očitno izhaja iz neke naravne potrebe, da se določi lasten nacionalni in politični ego, vendar je »pristno«, verodostojno le, dokler ostaja na ravni civilne družbe; ko ga zapopade politika, se zmaliči in sprostituira. Slovenskih strankarskih politikov zato res ne razumem: so prepričani, da s svojimi spravnimi, lustracijskimi in drugimi deklaracijami res lahko dosežejo skupni imenovalec, torej pomiritev in nov začetek tega zakona, v katerem smo vsi vpeti kot dedje, očeti, sinovi in vnuki? Se je možno z neko parlamentarno (Podobnikovo) komisijo prebiti do skupne resnice, jo ustoličiti in »predpisati« za vse rodove, ki gulijo šolske klopi, ali pa jo bo tja umestila šele neizprosnost sosledja generacij?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani