nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Danes, sedemindvajset let po krstni uprizoritvi in objavi je Šeligova »moraliteta« z napetostjo med neposrednostjo in obdarjenostjo z božjim ter med izpraznjeno, ponarejeno lumpenciviliziranostjo enako aktualna - čeprav se nam je simulacija veliko bolj zažrla pod kožo - tudi zaradi izredno žmohtnega jezika, ki niha med banalnim, vsakdanjim in nabranimi poplitvenimi citati, pa vse do arhaičnega, iracionalnega, htonskega jezika in. Seveda je tej ločenosti svetov, javnega in zasebnega, sledila tudi tokratna, celjska uprizoritev Svatbe pod režijskim vodstvom, kar je bilo bolj opazno v različnih načinih igre, manj pa, na primer, v scenografiji (), kjer je prehod med prostoroma, med gostilno in »brlogom« obeh zaljubljencev mehak, drugi je zgrajen iz elementov prvega, kot da bi se prelila eden v drugega ali pa kot da sta speta kot siamska dvojčka, tako da se prava razlika med nesrečno bleščavo in pristno umazanijo kar nekako porazgubi in izgine, pa tudi v igri in po atmosferi je
gostilniški del nekako preveč stiliziran.
Bolj dosledna je igra; najprej kot, ves krčevit in ponotranjen, iščoč vsako okorno povedano besedo posebej, zazrt mimo množice, »svatov«, in potem njihova in nasploh družbena žrtev, nemočen in obupan.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani