nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Včasih pa smo se vendarle izoblikovali v nekakšne manjše, fluidne skupine, znane bolj z ameriških partyjev, kar mi je že od ne pomnim kdaj vsaj načelno neprimerno bolj ustrezalo in ugajalo. A tu se pojavi drug problem - ta pa je relevanten za pričujoči pogovor - in sicer dejstvo, da ne jaz ne kdorkoli nikdar in nikakor ne morem ali ne more v enem času spremljati več kot ene situacije: enega klepeta ene skupinice - in prav nič več. Včasih sem si - bolj iluzorično kot dejansko - zaželel, da bi imel tam na voljo kakih deset kamer, najrajši seveda skritih, s snemalci, ki bi mi po končanem žuru izročili vse svoje vestno posnete filme, in morda čez nekaj dni (tak odlog bi bil v posameznih, ja, seveda, seveda, zelo zelo redkih primerih potreben pač v izogib morebitnemu tveganju, da se bo ob pogledu na posnetke z nekaterimi tekočinami in s njihove konzumacije - reaktiviral moj značilno pretanjeni mehanizem v zgornjih predelih prebavne poti) bi si lahko vse te zame zanimive vidike v
miru pogledal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani