nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Tudi usoda evropskih fašizmov ni bila povsod enaka: medtem ko sta se najprej italijanski in nato nemški sesula pod ruševinami druge svetovne vojne, je portugalskega sesula šele izguba kolonij, Španija pa je, tudi zaradi pritiska demokratične Evrope in zaradi blokovskih interesov, zmogla toliko moči, da si je ustvarila razmere za sorazmerno nadzorovan, čeprav ne povsem nenasilen (atentati, terorizem kot odgovor na državni terorizem) prehod iz totalitarizma v demokracijo.
Tudi komunizem je moral kmalu - v nekdanji Jugoslaviji bistveno prej kot drugje - spoznati, da je cena za totalitaren nadzor na družbo in državo previsoka ter se je loteval reform, ki so pomenile bolj ali manj omejeno avtonomizacijo civilne družbe; vendar pa vse do zadnjega ni bil sposoben prekoračiti zadnje meje, onkraj katere je politični strankarski pluralizem. Posebej za Slovenijo velja, da njen demokratični duh nikoli ni podlegel in da si je, pogosto v zelo konfliktnih
okoliščinah, proti partijskemu oblastvenemu monopolu vedno znal izboriti pomembne manevrske prostore in se uveljavljati kot vplivno javno mnenje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani