nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Kaže se v skrivnostni, zatemnjeni, a močni zadnji dimenziji bivanja, na dnu katere je nerešljiva uganka tubiti, zbujajoča nemir, bolest, skrb in - celo ob živahni barvitosti - presunjenost nad stvarstvom. homunculus (ali nedoločen embrio ali zgolj »madež«), položen v rdečo, ne ravno gladko barvo »življenja«, Gumilarjeva velika, zelena, siva »krajina«, abstraktna asociacija na disharmonijo sveta, geometrično doživeti in izraženi utrip ravnice, sestavljen iz težke modre, rjave, sive, črne barve, Beerov Kükeč - zemlja okoli tega kraja - v svoji siloviti konkretni pojavnosti in energiji ter Červekove črne, elegantne loputaste ploskve, ki dajejo slutiti ali izzivajo misel na vesoljski vir, iz katerega prihajajo: povsod tu je na delu doživljanje, ki prek svoje poteze, nanosa barve ali kompozicije slike priča o slikarskih nraveh in praksah, ki so v glavnem posebna nota v slovenskem ustvarjanju.
Seveda bi natančnejša analiza razstavljenih del lahko veliko povedala o njihovih
oblikovnih in slogovnih značilnostih, pa navezah na morebitno izročilo panonskih (»severnjaških«) ustvarjalcev, a tudi na druge stilske mojstre.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani