nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Oznaka »črnega« filma torej lahko vsaj deloma in z manjšimi modifikacijami vzdrži v raznolikih kulturah in družbah, zato se ne zdi odvečna ideja Makavejeva, ki je v pogrešal eho, odmeve »črnega« filma, ki so bili v več kot le eni identifikacijski točki v jugoslovanskem filmu prisotni skozi vsa sedemdeseta in tudi v osemdesetih, denimo v prvih dveh filmih Kusturice, pa tudi v filmih starih »črnovalovcev«, denimo v Življenje je lepo (1985) Bore.
Naslednja zmota se je seveda pojavlja okrog »vsesplošnega prepovedovanja 'črnih' filmov«, ki da naj bi jih avtorji utrpeli predvsem na začetku 70. let, ko pa za edina uradno prepovedana filma veljata le omnibusa režiserjev, Babaca in Kokana Rakonjca, Kaplje, vode, vojaki (1962) in Mesto (1963), in še v teh dveh primerih gre za »nova«, ne »črna« filma. Res pa je, da so se ti filmi le redko vrteli na velikih platnih, kaj šele na festivalu v Pulju, da je šlo bolj za cenzuro in onemogočanje dela posameznikov, ki so bili na črnih listah
razvrščeni v kategorije; tako so bili po Žilnikovih besedah leta 1971 »veličastni štirje«, na »top prioritetni« listi, on,, in; oblast njihovih del sicer ni prepovedala, a vrtel jih ni nihče, niti o njih pisal - razen redkih oponentov, tudi v Sloveniji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani