nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Historično gledano ga mora posneti avtor, ki (tako kot večina srbskih) prihaja iz amaterskih krogov, posnet mora biti brez državne podpore, z radikalno pozo, ki zanika obstoječe (tudi žanrske) normative, ter seveda v neki meri izzivati - bodisi oblast bodisi situacijo v obstoječi kinematografiji, iz česar gre sklepati, da je trenutna situacija v Slovenji tako rekoč idealna za pravi izbruh slovenske različice črnega filma, glede na to, da pravega prispevka - tako kot recimo Makedonci - k originalnemu »črnemu« filmu vendarle nismo imeli. Oznaka »črnega« filma torej lahko vsaj deloma in z manjšimi modifikacijami vzdrži v raznolikih kulturah in družbah, zato se ne zdi odvečna ideja Makavejeva, ki je v pogrešal eho, odmeve »črnega« filma, ki so bili v več kot le eni identifikacijski točki v jugoslovanskem filmu prisotni skozi vsa sedemdeseta in tudi v osemdesetih, denimo v prvih dveh filmih Kusturice, pa tudi v filmih starih »črnovalovcev«, denimo v Življenje je lepo (1985) Bore.
Naslednja zmota se je seveda pojavlja okrog »vsesplošnega prepovedovanja 'črnih' filmov«, ki da naj bi jih avtorji utrpeli predvsem na začetku 70. let, ko pa za edina uradno prepovedana filma veljata le omnibusa režiserjev, Babaca in Kokana Rakonjca, Kaplje, vode, vojaki (1962) in Mesto (1963), in še v teh dveh primerih gre za »nova«, ne »črna« filma.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani