nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
A vendarle je tudi z odsotnostjo večine hrvaških predstavnikov retrospektiva »Onda nera« (po italijansko) odražala zaokrožen smisel; ne nazadnje sta bila zibelka in kreativni center okrog srbskih oziroma beograjskih filmskih amaterjev. In če smo tržaško retrospektivo in navzočnost avtorjev proglasili za zgodovinsko, potem to velja tudi zaradi definitivne razlage zmede okrog termina »črni« film, saj v tem primeru ni šlo za kdove kakšno enotno gibanje, kaj šele za »val«, kjer bi različni avtorji gojili sorodne stilistične prijeme; prej nasprotno, saj »črni« film ni izbruhnil naenkrat, kot denimo nouvelle vague v, temveč se je dolgo kalil, tam od sredine petdesetih dalje, ko je Makavejev posnel prve kratkometražne filme, denimo Pečat (1955), Antonijevo razbito ogledalo (1957) ali Spomenikom ni treba verjeti (1958), ter se dokončno oblikoval v drugi polovici šestdesetih, ko si je ime »črni« izmislila oblast, da bi s tem označila ideološko sporna dela. In če se je »črni« film dolgo
rojeval ter brusil svojo podobo, je svojo pot »končal« prav tako bliskovito kot »nova vlna« na Češkoslovaškem leta 1968, le da je usodo jugo avtorjev veliko manj nasilno zapečatilo Titovo pismo iz Karađorđeva leta 1972.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani