nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Na našem simbolnem rumenem soncu bi se tako radi greli v evropski druščini, a hkrati pozabljamo, da so horizonti širši, kot jih ponujajo naše prelepe, vendar ozke alpske doline. In te prelepe alpske doline ali pa morda tudi naša nesrečna zgodovina in ozka srca so nas naredila za samozadovoljne ksenofobike, za amazonske Indijance, kolikor jih je še ostalo, ki se veselijo ogledalca »belega očeta« kot otroci, v zameno pa mu ponujajo svojo prvinsko hrano, ki se mu studi, na tisto, zaradi česar je »beli oče« prišel, pa sploh ne pomislijo, ne pomislijo na čarobni pragozd - ne pomislijo na svojo kulturo, na svoje sposobnosti.
Naši založniki, bog mi je priča ali pa morda predsednik združenja za tisk in založništvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, kakih 300 ali 600 jih je, založnikov - kdo bi vedel, in vsi so čili fantje in krepostna dekleta, so odprte glave in iz dežel za devetimi gorami in devetimi vodami vsako leto prinesejo kaj, česar se naše
kleno ljudstvo vedno tako razveseli, da vse ali skoraj vse pokupi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani