nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Najprej o psiho-fizičnem mazohizmu, ki ga kontrabas po definiciji zahteva od kontrabasista, neznosnih grotesknih dimenzijah in sploh slabih muzikalnih možnostih tega gromozanskega godala, zlasti pa o strašnem občutku manjvrednosti, ki napada kontrabasiste v ozadju orkestra itd. V nadaljevanju postaja kontrabasistovo samopritoževanje vse bolj eksplicitno tudi kar zadeva siceršnjo njegovo biografijo (najbolj npr. v zvezi z mlado sopranistko, v katero se je na daljavo popolnoma brezupno zaljubil), tako da še precej pred finalom neizpodbitno ugotovimo - da pričujoči človek kot kontrabasist ni kaj prida, da je manj kot povprečen tudi sicer in da bo tak ostal v prihodnje: nad svojo revščino bo godrnjal, hkrati pa jo gojil naprej... Vmes dobimo z neutrudno zgovornostjo natresenih stvarnih podatkov tako o fizikalnih značilnostih kontrabasovega zvoka, problemih z logistiko ipd. kakor tudi iz zgodovine glasbe, opremljenih z odlomki iz partitur na gramofonu ali v
živo na kontrabasu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani