nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
»Brez srca ste,« je malone zaječala in se trpeče ozrla po razkošni sobi, »vse življenje,« je nadaljevala, »ste imeli vse, kar ste si le zaželeli, nikoli vam ni bilo treba živeti z zavestjo, da ste bili že ob rojstvu nezaželeni, niso vas pustili na stopnicah zavetišča in vaša edina dediščina ni bila vsebina lepenkaste škatle! Odraščali ste v tem okolju,« je nadaljevala s tresočim se glasom, »zato ne morete niti slutiti, kakšno je življenje v zavodu, kjer si je treba vse deliti, kjer je trenutek samote dragoceno razkošje, kjer je človekova edina zasebna lastnina krtačka za zobe. Nisem delala zgolj zato, da bi uresničila svoje ambicije, señor, svoje telo sem napenjala do skrajnosti, vadila ob drogu, dokler me ni vse bolelo, študirala sem, dokler mi ni šlo vse v glavo in so me oči pekle zaradi pomanjkanja spanja - zakaj bi me radi oropali vsega, kar sem pridelala?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani