nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Kakšne so vrste pred muzeji, si lahko mislite ob podatku, da si je Brueglovo razstavo na že prvi dan ogledalo kar enajst tisoč obiskovalcev.
Slovensko umetnostnozgodovinsko in muzealsko udobje, pospremljeno z anemično kulturno politiko in megalomansko eujevsko usmerjenostjo kolektivne politične nomenklature, je pravi »humus« za to, da se ravno pri nas v prihodnjih desetletjih ne bo ničesar spremenilo. Vsak izgovor bo pravšnji: umetnostni zgodovinarji bodo stali za tezo, da muzeji izgubljajo svojo funkcijo, direktorji galerij, da se to njih ne tiče, muzealci, da imajo že tako ali tako vsega preveč za táko prostorsko stisko, mestna politika ne ve, kako bi preživela sama s sabo in svojimi nenehnimi prepiri, državna politika je preobremenjena z dnevnimi škandali, slikarji si mislijo svoje in so vsi povrsti tiho, da se ne bi komu zamerili, in vdani v vegetirajočo usodo sanjarijo, da bo že nekoč nekdo odkril njihovo veličino...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani