nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Sam si to razlagam z nekakšno skepso do literature, s katero je prežeta vsa knjiga; literatura je zanj namreč bistveno fiktivna in komunikacija skozi tako besedilo je posredna, prenesena, zakrinkana. Avtor najbrž ni po naključju postavil besedila Tatek prav na začetek knjige; ta tekst (pravzaprav pa tudi knjiga kot celota) namreč govori prav o osamosvajanju, iskanju lastnega stališča, in pri tem je ključna ravno možnost neposrednega govorjenja, neposrednega (samo)izražanja (omenjeno besedilo je eden najboljših zgledov za takšno neposrednost).
Med tezami, ki jih postavlja v svojih tekstih, je več takšnih, s katerimi se ne strinjam ali sem do njih vsaj skeptičen (kar je gotovo docela skladno z intencijami samega pisanja).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani