nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Znano je, da je eden tistih slovenskih avtorjev, ki najbolje obvladajo literarno, pa tudi neliterarno pisavo; na nekaterih straneh knjige zlahka spoznamo tisto pisateljsko moč, iz katere izhajajo tudi najboljše strani njegove proze. Nekatera besedila so v tem celovita, odlikujejo jih tudi vsebinska in problemska zaokroženost in dobro izpeljan lok napetosti (ob tem se najprej spomnim na Maščevanje razlitega mleka); nekateri drugi teksti pa, po mojem mnenju, niso tako koherentni; včasih se namreč zgodi, da pride do preveč izrazitega dualizma med bolj živahnimi, literariziranimi ali anekdotičnimi deli in bolj racionalnimi, včasih malo suhoparnimi razlagami (pogosto psihologističnimi konstrukcijami, ki segajo kdaj vse do spekulacij o tem, kaj se je dogajalo pračloveku in kake posledice ima to za sodobne ljudi).
Ob literarni intenzivnosti posameznih besedil ali odlomkov se bomo nemara celo vprašali, zakaj namesto podlistka (sorazmerno efemernega žanra) ne posveti raje več
energije literaturi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani