nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Na osnovi dialektike zasebnega in javnega, ki oblikuje posamezne etnične mestne četrti, domiselno in ne brez hvale vrednih čustvenih poudarkov odkriva naporno samoumevnost bosanskega sožitja, ki je bila multikulturna, še preden je beseda sama metastazirala v »dernier cri« svetovnega pilatovstva. Čeprav se njegovemu slogu v dolgih pojasnjevanjih, ki niso zavarovana le s premišljeno ironijo, ampak vključujejo že tudi premislek svoje morebitne kritike, sicer pozna profesorsko trenirana misel, pa tisti večinski segmenti esejev, v katerih pride do besede osebna izkušnja biografije, prav gotovo utelešajo vrhunsko žlahtnost. Dolgočasna premišljevanja s svojimi bistrimi vpogledi, elegantno zasukanimi metaforami in zavestjo o lastni omejeni moči predstavljajo memento ne le za izginjajočo tradicijo neke skupnosti, ampak tudi za izginjajočo postavo javnega intelektualca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani