nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Mar ni tudi v tej usmerjenosti v preteklost in preminulost mogoče razbrati nekaj depresivno-melanholičnega, morbidnega?
Brez dvoma so se, med prebivalstvom na tem prostoru in v dolgi zgodovini, prek osebnostno-kulturnih konvergenčnih zakonitosti (sovplivanje med kulturnimi in osebnostnimi dejavniki, po poti genetske in migracijske selekcije), ustalile in utrdile introvertne, avtoagresivnostne, depresivne in dominantne osebnostne poteze, ki (ponesrečeno) združene ne le reproducirajo, marveč celo multiplicirajo tisti dispozicijski vedenjski vzorec, ki generira visoko stopnjo posredne in neposredne samouničevalnosti (samomor, alkoholizem, prometne, delovne nezgode ...), kjer smo, če že ne v svetovnem, pa vsaj evropskem vrhu. Na prvi pogled se zdi, da osebnostna poteza dominantnosti nima kaj početi v fatalni druščini skupaj z agresivnostjo, introvertnostjo in depresivnostjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani