nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Piranski zaliv je kot metafora (ne)plodnega dogovarjanja med državama o določitvi mejne črte na morju zato izpodrinil druga nerešena vprašanja, kakršna so razmejitev na kopnem, jedrska elektrarna Krško, dolgovi Ljubljanske banke do nekdanjih hrvaških deviznih varčevalcev ter neurejeni položaj slovenskega premoženja na Hrvaškem, ker v slovenski javnosti poteka polemika v strokovnih (dr.) in političnih krogih (slovensko zunanje ministrstvo) o hibah slovenskih pogajalcev, ki tudi po mnenju bivšega državnega sekretarja v zunanjem ministrstvu preveč hitijo in popuščajo hrvaški strani. Predvsem zategadelj, ker je spodnja meja za konpromis s postavljena prenizko.
V Memorandumu o Piranskem zalivu, ki ga je leta 1993 sprejel državni zbor, je sicer jasno izražena zahteva po neposrednem dostopu naše države do mendarodnih voda, toda mejna črte na morju ni mogoče potegniti na pamet, temveč le s kopnega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani