nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Leta 1988 je predstavljal Francijo na Beneškem bienalu, od začetka devetdesetih pa je profesor na Nacionalni visoki šoli lepih umetnosti v Parizu.
Rezultat tega razvoja so dela, ob katerih se avtomatično spomnimo na, ki je v letu Viallatovega rojstva v svojem Uvodu razmišljal o razliki med dekorativno in upodabljajočo umetnostjo ter ob tem zapisal: »Stena, poslikana z eno barvo ali z več barvami ali s sistemom črt, ki ničesar ne predstavljajo, je čist dekor in ne vzbuja videza, da je podoba narave; taka stena ničesar ne 'upodablja', ne obnavlja vtisov o svetu, ki jih človek prejema, marveč je zgolj z barvami in črtami razčlenjena v več manjših ploskev in zaradi tega bolj mnogolična, bolj 'živa', čeprav ni podoba žive stvari.« Takšne »stene« pred gledalca postavlja tudi Viallat: velike enotne ali sestavljene barvne ploskve, prekrite z enakomerno ponavljajočim se vzorcem nečesa, kar je nedvomno ustrezno označil kot »amebne prvine«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani