nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Vse v njej je na svojem mestu; najprej zbor na robu prizorišča: svoje nastope prepoje (sugestivno glasbo za uprizoritev je napisal), pri čemer ga vselej razločno slišimo; kadar je potrebno, dejanje ustavlja, vendar ga ni nikoli preveč, tako da ne izgubimo niti; zbor je tisti, ki ostaja in ga slišimo še dolgo v dan. Nato Ojdipus v centru: je spočetka nezbran, z nekaj nelogičnimi stavčnimi poudarki, nekako jezljiv, mladeniško begajoč, neskončno daleč od spoznanja, sčasoma pa se osredotoči na to, kar je zanj najbolj pomembno: povezati niti v zgodbo svoje usode. Takrat je notranje nemiren, grize si ustnice, prebada z očmi, a že bliže spoznanju; do krika groze in ganljivega slovesa od svojih hčera njegovo delovanje vodijo drugi, in tudi po oslepitvi ne bo mogel več brez spremljevalca, vendar se šele v trenutku slepote individualizira, reši Sfingino uganko o sebi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani