nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
V interpretativnem smislu nam Kralj Ojdipus ne ponuja ničesar novega, v njem skorajda ni sledu o tisti »dvojnosti«, ki se skriva že v njegovem imenu in o kateri govorita Vidal-Naquet in Vernant v svoji znani študiji, dejanje poteka kot bolj ali manj linearna obnova Sofoklejeve predloge - vendar uprizoritev zaradi tega ni monotona ali »prazna«. Vse v njej je na svojem mestu; najprej zbor na robu prizorišča: svoje nastope prepoje (sugestivno glasbo za uprizoritev je napisal), pri čemer ga vselej razločno slišimo; kadar je potrebno, dejanje ustavlja, vendar ga ni nikoli preveč, tako da ne izgubimo niti; zbor je tisti, ki ostaja in ga slišimo še dolgo v dan. Nato Ojdipus v centru: je spočetka nezbran, z nekaj nelogičnimi stavčnimi poudarki, nekako jezljiv, mladeniško begajoč, neskončno daleč od spoznanja, sčasoma pa se osredotoči na to, kar je zanj najbolj pomembno: povezati niti v zgodbo svoje usode.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani