nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Dogajanje se pred nami odvija v glavnem sede, v tihem, postopnem, a neusmiljenem ritmu, in najglasnejši je v tem prostoru Ojdipov krik ob spoznanju lastne zavrženosti in slepote.
V interpretativnem smislu nam Kralj Ojdipus ne ponuja ničesar novega, v njem skorajda ni sledu o tisti »dvojnosti«, ki se skriva že v njegovem imenu in o kateri govorita Vidal-Naquet in Vernant v svoji znani študiji, dejanje poteka kot bolj ali manj linearna obnova Sofoklejeve predloge - vendar uprizoritev zaradi tega ni monotona ali »prazna«. Vse v njej je na svojem mestu; najprej zbor na robu prizorišča: svoje nastope prepoje (sugestivno glasbo za uprizoritev je napisal), pri čemer ga vselej razločno slišimo; kadar je potrebno, dejanje ustavlja, vendar ga ni nikoli preveč, tako da ne izgubimo niti; zbor je tisti, ki ostaja in ga slišimo še dolgo v dan.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani