nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Zjutraj je na prvi pogled sicer podobno: zakajen foyer, zamuda, nabita dvorana, a v resnici je drugače: ko stopiš iz dvorane, je zunaj mirno jutro, dan, vse nekako še pred teboj, nekje na živem robu spomina pa neizbežna, žalostna Ojdipova zgodba.
Režiser je svojega Kralja Ojdipa postavil v nekakšno japonsko tradicionalno čajnico ali tempelj, v daljnjevzhodni ikonografski in ceremonialni okvir, kjer pa ni iskal globljih, »antropoloških« ali gledaliških povezav, temveč je nevsiljivo in z občutkom povzel zgolj določen formalni segment tega specifičnega »kraljestva znakov« (R. Barthes), ki lahko v gledališču učinkuje dovolj nevtralno in predvsem »estetsko«. (Sodobno evropsko gledališče se vsaj od Artauda (»Gledališče je orientalsko!«) in Brechta naprej oplaja pri vzhodnjaškem, njegov vpliv je izrazit zlasti v režijah B. in A. Mnouchkine.)
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani