nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Na Norveškem se torej najbolj splača živeti, s čimer se junaki Sletaunove Odpadne pošte (Budbringeren/Junk Mail, 1997) lahko strinjajo toliko, kot se nad izračunom denimo mesečne Delove »košarice« strinja povprečni slovenski. Nekaj smrdi v deželi Danski, pravi (morebitni) provizorični podnaslov filma, žanrske vaje, črno-komičnega thrillerja, katerega tako vizualne kot produkcijsko volunterske korenine bi lahko brez sramu iskali v italijanskem neorealizmu štiridesetih let. A slednji se je rodil v povojni dekadenci in vsesplošni gospodarski agoniji, bil je torej »upravičen« in kot tak predstavljal ogledalo časa, medtem ko bi vsaka malce bolj totalitaristična vlada (z norveškim pedigrejem in šampionskim prstanom) Sletaunov film zlahka prepovedala; lanskoletni prvak za najbolj snažno državico si pač zasluži bolj reprezentativen izdelek, kajne?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani