nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
In to, kar ostane, je premalo, da bi lahko na njem utemeljili kakršno koli stabilno, odprto in moderno kulturno identiteto.
Zakaj bi U3, kakršnega si je povsem legitimno, po načelih avtonomije izbora, s katerimi razpolaga vsak kustos v demokratični kulturi, zamislil Weibel, grozil, da bo pokopal avtohtono tradicijo slovenskega sodobnega slikarstva, ki ga definira kot tistega, ki »temelji na sistematičnem obravnavanju likovnih vprašanj, avtorefleksiji, metagovorici, vztrajanju pri kreativnem individualizmu in zavzetem, poštenem delu«... Nepoučenemu takšno stališče zveni nenavadno, toda očitno je glede na interna prerazporejanja pristojnosti ta strah vsaj do določene mere upravičen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani