nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Oboje skupaj sestavlja dovolj svežo spominsko zanko, ki nas mimogrede potegne v drugo polovico osemdesetih, v tisti drobno trzajoči čas, ko je bilo jasno, da vsakdanji družbenopolitični kazalci ne kažejo več v znano smer. Očitno je, da je film v igro vložil tudi to karto, čeprav zelo previdno; namreč, zbuditi vtis o razpuščenem duha časa, o vsesplošnem popuščanju in nekakšni ležerni agoniji. A tega vtisa ne dosega s poročili o Černobilu, ki se trudijo od zunaj navreči občutek vsesplošne katastrofičnosti, dosega ga s precizno karakterizacijo preganjalcev, natančneje, z implicitnim vprašanjem o smislu preganjanja samega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani