nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Z radikalnostjo svoje stilizacije daleč najbolj izstopa. S trikotno glavo, zrcalno podvojeno v poprsni podstavek, učinkuje kot mitsko brezčasno znamenje, a je ob vsej geometrijski abstrahiranosti docela prepoznaven, zato se njegov kip dozdeva idealna Kocbekova podoba, pri kakršni je kipar prisluhnil skozi karizmatični pomen misleca lastnemu ustvarjalnemu impulzu. Docela drugačen je: nedolžen s strmečim pogledom ter groteskno začudenimi usti, utelešajoč neznansko, boleče razjedeno preobčutljivost do kraja odprtih čutov, ki prestrezajo nihanja sveta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani