nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
od ene do druge sekvence v navidez suhoparni, vsega odvečnega okleščeni dramski strukturi niza pomenljive situacije, ki povečini »stojijo« same po sebi; so prepričljivi povzetki režiserjeve velike slike, nelagodni, celo kruti prizori človeškega obnašanja, ki dandanes že veljajo za prepoznavno »seidlovske«, npr. prizor poniževanja ukrajinske prostitutke in izživljanja nad njeno inferiorno družbeno vlogo. Po drugi strani je iz zasmehovanja navad svojih rojakov skozi tri desetletja ustvarjanja nanizal kopico huronskih realistično-satiričnih situacij: grotesken prizor, v katerem lastnica posestva v prvi službi v Avstriji natančno razloži, kako nagačeni lisici z zobno ščetko očistiš zobe, bo težko ponovil celo, ki s pričujočim filmom v svoj opus uvaja majhno, a pomembno novost: občutek tragičnega sočutja do ljudi, ki jih portretira.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani