nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Tako je pred nami pravi babilon jezikov (igralci suvereno prehajajo iz angleščine v francoščino, pa v nemščino in španščino), v nekem prizoru kot tak - torej kot jezikovni kaos - tudi tematiziran; operna pevka mora na operacijo, po kateri za nekaj časa izgubi glas in se mora ponovno učiti govoriti; nastopajoči so med drugim sinhronizatorji filmov, bralci standardiziranih besedil na železniških postajah, telefonskih obvestil, televizijski napovedovalci ipd. Lepage uprizarja glas od rojstva (jok dojenčka na letalu) do smrti in tudi po njej (prdci mrtvega španskega očeta ...), glas razume kot temeljno človekovo določilo, kot zagotovilo njegove identitete, celo življenja, a ne samo njegovega aktualnega trenutka, temveč tudi preteklega. Tako je nenavadno ganljiv prizor, ko namerava ženski lik iz uprizoritve sinhronizirati nemi družinski film, v katerem njen oče nekaj govori njej in sestri. Najprej (gluha) strokovnjakinja za glas na podlagi premikanja
ust(nic) prepozna očetove besede (žal se izkažejo za precej banalne), nato pa jih profesionalni sinhronizator prebere (spet povsem banalno) in prisodi očetu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani