nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Vojna kot središčna tema
Nebesa so precenjena, reče tako mimogrede duh Bunmijeve pokojne žene umirajočemu možu: ta stavek v filmu, ki razume svet živih in mrtvih kot en sam brezčasni univerzum, je sicer duhovit, a ne tudi pomirjujoč - kaj je potem s svetom tukajšnjosti in zdajšnjosti, če seveda režiserjev koncept prostora in časa sploh prenese takšno opredelitev? A dejstvo, da se film Apičatponga Virasetakula (ki zaradi svojega težko izgovorljivega imena duhovito pravi, recite mi Joe) kljub svoji spiritualnosti zelo subtilno dotakne političnih nemirov v svoji državi, je gotovo pomenljiv odgovor tudi na to vprašanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani