nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Film, ki se začne s pogovorom za mizo sredi džungelske kolibe, v katerega se zapleteta duh Bunmijeve pokojne žene in rdečeoki, z dlakami prekriti duh njegovega sina, nekje vmes pa smo priča ekstatičnemu srečanju, celo erotiki med govorečo ribo in starajočo se princeso, je gotovo nekaj zelo posebnega. Še toliko bolj za Cannes, ki zlate palme v zadnjem obdobju le zelo redko podeli scela nekonvencionalnim filmskim metrom, kakršni so tudi metri Strica Bunmija, surrealistične meditacije o reinkarnaciji.
Leighov film je dejansko veljal za favorita, na lestvicah je vodil vse do zadnjega, a gledano z očmi samega filmskega metieja je to zelo konvencionalen, celo preračunljivo posnet film.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani