nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Po prisilni zamenjavi družbenih vlog se predstavnika gospodarjev po bolj in manj neprijetnih preskušnjah zavesta svojega nekdaj samoumevnega samoljubja, nečimrnosti in pohlepa, njuna prejšnja podrejenca pa nepričakovano pridobljene moči idilično ne izkoristita za morebitno sladko maščevanje, ampak s spravljivostjo in odpuščanjem ponudita obema družbenima skupinama oziroma vsem protagonistom dogajanja razsvetljenski vrednostni ideal častnega človeka, ki mora imeti »razum, dobro srce in pogum«, ne pa se zavzemati za »bogastvo, čast, plemiški naslov«, ki ga ne napravijo nič boljšega. Po omenjenem ključnem življenjskem spoznanju so po Harlekinovih besedah vsi »vredni hvale«, kot bi bili »kralji in kraljice«, po Trivelinovi sklepni ugotovitvi pa so vsi brodolomci uspešno prevzgojeni za povratek v vsakdanjo družbeno dvoličnost in razdeljenost Aten.
Režiser s sodelavci se je vsekakor potrudil za historizirano slogovno ubranost in domala rokokojsko igrivost ter konverzacijsko
gibkost gostobesedne vzgojne igre, nekoliko preveč pa je zanemaril živahnejšo in privlačnejšo humornost in posmehljivost izvedbe (vendarle je šlo za uprizoritev komedije), ki ji najbrž niti morebitne odločnejše aktualizacijske asociacije ne bi škodile.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani