nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Otok sužnjev je izmišljeni prostor utopije, kjer vladajo nekdanji brezpravneži (s celine) ter pod vodstvom modrega in pravičnega Trivelina dosledno uveljavljajo zakon enakosti tudi nad naključnimi brodolomci, kakor so oblastniško samovšečno afektirana atenska aristokrata Ifikrat in Efrozina ter njuna pogosto ponižana in razžaljena, a prvinsko radoživa služabnika Harlekin in Kleanta. Po prisilni zamenjavi družbenih vlog se predstavnika gospodarjev po bolj in manj neprijetnih preskušnjah zavesta svojega nekdaj samoumevnega samoljubja, nečimrnosti in pohlepa, njuna prejšnja podrejenca pa nepričakovano pridobljene moči idilično ne izkoristita za morebitno sladko maščevanje, ampak s spravljivostjo in odpuščanjem ponudita obema družbenima skupinama oziroma vsem protagonistom dogajanja razsvetljenski vrednostni ideal častnega človeka, ki mora imeti »razum, dobro srce in pogum«, ne pa se zavzemati za »bogastvo, čast, plemiški naslov«, ki ga ne napravijo nič
boljšega. Po omenjenem ključnem življenjskem spoznanju so po Harlekinovih besedah vsi »vredni hvale«, kot bi bili »kralji in kraljice«, po Trivelinovi sklepni ugotovitvi pa so vsi brodolomci uspešno prevzgojeni za povratek v vsakdanjo družbeno dvoličnost in razdeljenost Aten.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani