nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Na prvi pogled bi se nemara lahko zdelo, da je prihodnost medijev, predvsem tiskanih dnevnikov, jasna in odločena, češ moč podobe je že zdavnaj izpodrinila moč črke in tisti, ki hočejo ljudem še zmeraj prodajati črnilo na papirju, tega nikakor ne bodo več dolgo počeli v taki obliki, kot doslej. Se je model novinarstva, temelječega na tako zastarelih vrlinah, kakršne so resnicoljubnost, objektivnost, uravnoteženost, kredibilnost, sploh vse tisto, kar je nekdaj oklepala oznaka novinarska etika, res izpel in je smiselno verjeti v novodobno demokratizirano produkcijo vsebin, kakor jih vsem in vsakomur zlahka omogoča omreženi, brezkončno digitalizirani in kaotični, permisivni svetovnega spleta? Zelo dvomim, pa čeprav je v obči krizi časnikarstva in ob eroziji vsakršnih kriterijev težko najti ravno spodbudne primere, ki bi dokazovali, da je mogoče tudi drugače in da je prihodnost manj temačna od te, ki nam jo slikajo ta hip.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani