nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Yannis Kokkos je znal uravnotežiti, preplesti in na koncu združiti obe komponenti opere: zemeljsko in nadzemeljsko, nebeško, tako da je s premikanjem scene strogo po libretu vzpostavljal vsakokrat znova pristni ambient. Na eni strani imamo cesarski vrt in sobo, v kateri počiva kraljevi par, ki ga varuje dojilja (poosebljeno zlo), na drugi barvarjevo hišo z ostarelim in njegovo mlado ženo. Ta kontrast je vseskozi scensko prepričljiv, ker je ravno prav abstrakten in pravljičen hkrati; globinsko postavljen v trenutkih »komentarjev« cesarja, sokola in kralja duhov Keikobada, kot kakšen antični »glas bogov« ali intervencija Zeusa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani