nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Po političnih spremembah na Madžarskem se je takrat odpravila na Humboldtovo univerzo na študij hungaristike in dramaturgije, na Nemški akademiji za film in televizijo je vpisala študij scenaristike, tako rekoč »za ogrevanje« pred drugimi priznanji za svoje pisanje pa si je leta 1997 priborila nagrado Open--Literaturpreis berlinske literarne delavnice in nagrado Würth za scenarij Poti vode v Erzincanu. Widmerja je prepričal njen drugi roman Der einzige Mann auf dem Kontinent (Edini človek na kontinentu), ki je izšel lani, avtorica pa je več kot opazno vstopila na nemško literarno prizorišče že s svojim prvencem Seltsame Materie (Čudna snov), zbirko zgodb iz leta 1999; za zgodbo Ofelijin padec so ji takrat podelili prestižno nagrado Bachmann, leto pozneje pa je prejela še nagrado Adelberta von Chamissa za obetajočega mladega pisatelja. Z nagrado, poimenovano po nemškem pesniku z začetka 19. stoletja, in namenjeno avtorjem, katerih materni jezik ni nemški (med drugimi so jo dobili
Feridun Zaimoglu in dve vileniški nagrajenki, Ilma Rakusa in Libuše Moníková), se je po desetih letih spet srečala letos na začetku marca, ko so ji jo podelili za dozdajšnji pisateljski in prevajalski opus. Mora namreč tudi prevaja iz madžarščine v nemščino, odmeven je bil njen prevod romana Pétra Esterházyja Harmonia Caelestis, za katerega je prejela prevajalsko nagrado Scatcherd sklada Ledig-Rowohlt.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani