nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Bil je torej, nekoč, nekje, prijeten možakar čutečega srca, lojalen svojemu dragemu vladarju (ki je skočil proti jugu urejat nekatere manjše versko-poslovne zadevščine, zgodovinarji so jih poimenovali križarske vojne, in je bil med svojo desetletno vladavino menda le deset mesecev na svojem dvoru), vmes je pohajajoč po Sherwoodskem gozdu premišljal o krivicah, ki jih trpi marsikateri njegovih sodobnikov, in ob dobri divjačini, pravem ale (pivu) in v prijetni družbi »veselih mož« ni bilo težko priti na idejo, da bi svet, ki je bil malce iz tira, znova uravnovesili, če je treba, tudi z lokom in puščico ali kakim podobnim tradicionalnim prepričevalnim oziroma komunikacijskim pripomočkom.
In tak, ostro pravičen, neznansko pogumen, karizmatičen, pravi vodja, bister, zmeraj Schlagfertig, je možakar s svojimi vdanimi prijatelji vkorakal v zgodbe in zgodovino. In prav nič ni pomembno, ali je živel na velikem starem drevesu ali v jami, ali skalni votlini, tudi ni pomembno, ali so
mu rekli Robyn Hod ali Hood ali Hood ali Robyn, tudi ni važno, ali je bil navadnega ali plemenitega rodu, v očeh takratne in poznejše javnosti, mlade in stare, je štelo le to, da je bil junak, legenda, ki ji je bilo zlahka mogoče pripisati vse tisto, kar si je kdo želel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani