nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Na razstavi ni dela, ki ga ne bi bilo iz vsebinskih ali likovnih - največkrat obojih - razlogov mogoče označiti kot modernistično, to pa je logična posledica dejstva, da je naš čas zelo soroden tistemu, v katerem se je modernizem rodil: obdobje brezobzirnega izkoriščanja, ki ga v našem primeru izvajajo novokomponirani roparski baroni, te pa pridno podpirajo politiki, priročno sortirani s pomočjo v resnici nepomembnih »levih« in »desnih« etiket.
V takšnem obdobju je svobodomiselnost modernizma - nikakor ne samo likovnega - nujna, kakor je bil po drugi strani pred desetletji nujen poizkus, da bi ga s pomočjo t. i. »postmodernizma« vnaprej onemogočili in izločili. Res pa je, da je ta poizkus prinesel vsaj nekaj dobrega: modernizma ni uspel uničiti, je pa s poudarjanjem konceptov, kakršen je bil »osebna mitologija«, odsekal njegovo suho vejo, zatohli modernizem sedemdesetih let, ki je temeljil zgolj na ponavljanju že davno prežvečenih likovnih
in vsebinskih formul.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani