nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Zdi se, da kolumnist ni ista oseba kot, urednik revije Sodobnost. Urednik, s katerim sem imel opravka v letih 2002-2005, ko sem svoje prve kritike objavljal v Sodobnosti, se je namreč dokazal kot neomajen zagovornik lektoriranja za vsako ceno, ne glede na povzročeno škodo pismenim piscem (nepismeni in polpismeni, ki jih omenja tudi sam, so druga zgodba, saj ti morebitne lektorske napake v svojih sicer neobjavljivih besedilih sprejemajo kot nujno zlo). Zaradi nepotrebnih lektorskih posegov v eno od mojih besedil (lektorica se ni drobnjakarsko spravila le nad razne povsem pravilno pisane kolije in nedolžno tujko kvaliteta, na katere me je v svoji kolumni spomnil prav, marveč celo nad tri pike na koncu stavka!) sem se z uredništvom zapletel v polemiko, ki jo je uredništvo, se pravi urednik osebno, kljub množici nanizanih argumentov proti lektoriranju sklenilo s pomenljivimi besedami: »Uredništvo se je zamislilo nad svojim početjem in sklenilo, da bo prispevke še naprej
lektoriralo«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani