nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
V svet ženskih tradicionalnih znanj, zeliščarstva, intuitivnosti, čutenja, ljudskega zdravilstva, delovanja s pomočjo narave; umetnost in njena neujemljivost je prvi korak, korak do praga, ženska s svojim delovanjem nadaljnji, korak čez, v drugačno, nelinearno in arhetipsko razumevanje vsega.
Roman o galeriji in njenih varuhih je kompozicijsko premišljen, iz posameznih epizod, od katerih je kakšna tudi malce pretenciozna, recimo odpotovanje v daljno eksotično mesto z ruševinami in nastopi lokalnih performerjev so kar preveč skrivnostni in okoliščine manj verjetne, uspe stkati zgodbo, ki jo poganja skrivnost, s katero prikriva rahlo naveličano vzvišen in didaktičen pripovedovalčev podton. Vendar uspe do konca povezati vse niti in takrat protimoderni(stični) finale, ki se usuka v arhetipskost in izmika dokončni in enoznačni razrešitvi, pojasni tudi nekoliko arhaiziran jezik in način rezoniranja pripovedovalca; vidimo, da gre za razmišljanje od prej, ki je ovrženo kot
nezadostno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani