nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
V uvodu Putrihovega kataloga je Macel zapisala, da prinaša ta umetnik, ki je vzpostavil poseben odnos do arhitekture modernizma v Vzhodni Evropi, »preteklost nazaj v življenje, jo reaktivira in ji omogoča, a vzdržuje še nekaj tistih izpolnjenih obljub«. V obsežnem dvojezičnem gradivu (v angleščini in francoščini) sta objavljena še razgovor z umetnikom ob njegovi razstavi v Bostonu 2009/10 na Harvardu z napovedjo pariške, kjer govori o zanimivi primerjavi dveh podobnih kinematografskih arhitektur, o ljubljanskem Kinu (ki je tudi s programom zaznamoval njegova mladostna leta) in o berlinskem na nekdanji aleji iz leta 1963, ter širši uvod s posebnim ozirom na odnos do kinematografksih arhitektur, njegove »preprojektiranja« in vizualnega obogatenja, da deluje kot samostojni umetniški projekt.
V omenjenem intervjuju (z Hiddestonovo, pomočnico glavne kustosinje iz centra) je na koncu povedal, da je želel pri sebi rešiti problem identitete zaradi specifičnega položaja
Slovenije, ki pač ni pripadala Vzhodnemu bloku in je končno pristala na pložaju vrat na Balkan.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani