nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Tudi med sprejemniki javnega govorjenja je zaradi evidentnih neresnic, ki so bile izrečene, ali pretiravanja, ki je najpogostejša oblika laži, razburjanja malo ali pa je namenjeno nepomembnim stvarem; če nekdo, ki velja za javnomnenjskega izvedenca, reče, da je Slovenija ena sama katastrofa - in v zadnjem času je bilo to na različne načine izrečeno velikokrat -, se ne bo oglasil nihče, ki bi poskušal takšno generalno trditev generalno ovreči, našlo pa se jih bo nekaj, ki bodo opozorili na dodatne vidike katastrofe. Navadili smo se, da je javni govor nekaj, kar gre skozi eno uho noter in skozi drugo ven.
Z imeni seveda ne morem opletati, tudi zato ne, ker bi v tem primeru vrag odnesel pozornost tja, kamor nočem, lahko pa povem, da sem na nacionalni televiziji na večer pred dnevom upora v rutinski oddaji slišal kar tri čiste primere takega lahkotnega in, po moje, nepremišljenega govora: da se ni treba bati predčasnih volitev, ker poslancem ne gre za drugo kot za to, da se
oklepajo stolčkov in dobrih plač; da bi brez, kakršna že je, njena stranka v hipu razpadla; da je levica brez pravega liderja, torej brez glave in da ji nobena konsolidacija prav nič ne pomaga.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani