nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
V Villaumovem dirigiranju ni bilo iskanja ponotranjenosti, introvertiranih zvočnih stopenj, strategije rasti (»blokirane« v prehitro in preenostavno doseženih dinamičnih viških), prav tako pa ne premisleka o hitrostnem in sploh izraznem zlivanju med odseki: v počasnem stavku se je npr. prehod v ternarni Moderato razbiral kot prestop v novo, na lepem vedro skladbo, ne pa kot tolažeči odsev ene in iste žalne glasbe; tudi »nagrobni spev« z Wagnerjevimi tubami ni dosegel posvečene zamišljenosti, ki pa je Adagio tako ali tako ni prejel od dirigenta že v svojem izhodišču, skoraj iritantno. Skratka, morebitnega »cilja« v interpretaciji ni bilo izslediti - po tem se Villaumov vsekakor loči od Matačićevega. Občasni orkestrsko vzorno izdelani (predvsem gibkejši) pasusi tako niso našli vsebinskega odmeva; sicer pa je orkester redko segel prek zanesljive postiranosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani