nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Trier, krščanski moralist in filmski supranaturalist, Ibsenove ideje seveda potencira do skrajnosti. V Antikristu se po slaboumno estetiziranem prologu, v katerem sin v slow-motionu med strastno kopulacijo staršev omahne v globino, spopadeta žalujoča zakonca; on je racionalni psihoterapevt, ona intuitivna in vse bolj iracionalna raziskovalka, ki je pred časom končala disertacijo o spolnem genocidu in okultnem, ter (kdo ve?) postala inkarnacija mitičnega Zla, morda pa celo zlonamerne matere Narave.
Zadnji Trierjevi filmi niso toliko šokantni, provokativni ali nasilni, kot se jim ponavadi pripisuje, temveč so do obisti sprogramirani, s tem pa monotoni ter nezanimivi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani