nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Antikrist je po perverzni logiki sublimacija opusa Larsa von Trierja, kolekcija estetskih in poetičnih pasusov, simbolov, psiholoških, mizoginih in infantilnih štosov, ki jih občinstvu prodaja od sredine osemdesetih let in še posebej od zadnjega uspelega filma (Dogville) naprej. Ambicioznosti mu res ne gre odrekati, je z naskokom najmarkantnejša in najprovokativnejša osebnost evropskega filma zadnjega časa; po eni strani se razglaša za najboljšega živečega režiserja, po drugi ima pred duhovi preteklosti - predvsem nordijskimi magi tipa, Dreyer, tudi Strindberg in Ibsen - bolestno manjvrednostni kompleks, kar kažejo strahospoštovanje in neprestane reference na njihova dela, tokrat Ibsenovo dramo Mali Eyolf, ki podobno tematizira smrt otroka v času poželenja staršev ter posledično razpad razmerja.
Trier, krščanski moralist in filmski supranaturalist, Ibsenove ideje seveda potencira do skrajnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani