nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, ki je praznovanje svetovnega dne knjige postavila na koledar držav članic z željo, da se še okrepi zavedanje o tem, da so bile knjige v zgodovini najmočnejši dejavnik v razširjanju znanja in najučinkovitejši način njegovega ohranjanja, gotovo ni mogla pričakovati, da bo prav Slovenija pokazala nad praznikom toliko navdušenja.
Slovenski dnevi knjige vsaj po tistem, kar je mogoče videti, močno prekašajo težo Mednarodnega dneva maternih jezikov, ki ga praznujemo februarja, in svetovnega dneva poezije mesec dni pozneje oziroma je njihov domet preprosto opaznejši. Triindvajseti april, dan, na katerega so leta 1616 umrli Cervantes, Shakespeare in Inco Garcilas de la, a tudi dan rojstva ali smrti številnih drugih avtorjev, od Halldórja Laxnessa, Mauricea Druona in Vladimirja Nabokova do Josepa Plaja in Mejíe Valleja, je v slovenskih krajih dan, ko je smiselno knjigo pač kupiti in - kot so organizatorji dnevov na
začetku ponavljali kot mantro - jo podariti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani