nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Pripoveduje namreč o tem, kako so obsoški domačini, potem ko so preživeli Italijane, in partizane, doživljali zavezniško vojsko, ki je imela nalogo tam skrbeti za red, dokler ne bo določena meja med Jugoslavijo in Italijo. Film pove, da je bil to po eni strani zanimiv, ne samo neprijeten kulturni šok (Amerikani, kot jim pravijo zdaj ostareli domačini, so imeli celo svojo polnilnico kokakole), po drugi strani pa je bila na delikatni preizkušnji njihova prislovična nacionalna zavest; delikatni toliko bolj, ker je ideološka propaganda z jugoslovanske strani lahko ponujala le obljube, v katere so ljudje s praktično pametjo že takrat dvomili. Naslov Nočemo belega kruha, propagandno geslo, ki so ga domačinom importirali »naši«, da bi jih odvračali od radodarnih zavezniških vojakov (posebno poglavje so ženske, ki so potem, nekatere, odšle z njimi čez lužo), dovolj natančno izraža zapleteno politično situacijo, v kateri so se znašli preprosti ljudje ob Soči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani