nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
Revolucija pač žre svoje mladiče, tu ni kaj pripomniti, ima pa »« prej še čas razgrniti pred njima vizuro časa, v katerega ga je postavila usoda. Kot na nekakšnem odru mora pokazati, kako deluje njegovo besnilo, usmerjeno tja onkraj, proti »cerkvenjakom«, izkričati je prisiljen vse volčje in travmatično iz sebe, narisati se mora sam in na sliki mora ostati morasto pokvečen, okorel, neprišteven, izprijen zmazek, pol, pol človek, ki prav za šalo rad vrta luknjice v lobanjice. No, seveda, lastniki tehle lobanjic tudi niso nikakršni nedolžni, prav narobe, prepojeni so s svojo različico sovraštva, zarobljenostjo, hinavstvom in drugimi negativnimi atributi in zdi se, da ni tisto, kar je »avtor hotel povedati«, nič drugega kot alegorično opozorilo, prizadeto napletanje o tem, kako gredo stvari lahko zelo narobe in vsekakor katastrofalno čez rob.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani