nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2010, poved v sobesedilu:
»No, kaj bi policija naredila v vaši državi - kako je že, Sla..., ne Slo..., mhm, Slovenija, mar ne? -, če bi se vaša mladina tako zbirala na ulici?« me je policijska narednica, ki se je rodila priseljencem iz takrat še sovjetske Litve, vprašala pred gručo temnopoltih najstnikov, ki so sedeli na obcestnem zidu in se pogovarjali ob spremljavi niti ne preglasne glasbe iz prenosnega kasetnika. Bilo je tik po slovenski osamosvojitvi, nove balkanske države pa niso takrat še priznali ne ZN ne ZDA, zato ni bilo čudno, da varuhinji reda iz predela Chicaga, kjer je ena največjih hrvaških enklav na novem kontinentu, ime domovine novinarja, ki so ga prijazni policisti vzeli s sabo na obhod, ni takoj zletelo iz ust. »Pustili bi jih, da se v miru pogovarjajo,« sem izstrelil, lica prestrašene mularije, ki kljub spodbujanju policistke ni pokazala pretirane zagretosti za pogovor s tujim predstavnikom sedme sile, pa so se raztegnila v nasmeh.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani